Dopuščanje

Vsak od nas je že kdaj poletel na rdeči, žametni preprogi tistega, kar se mu je zdelo kot resnica in vsak od nas je tu in tam začel pot tam kjer bi jo naj končal. Vsak od nas si je tu in tam naložil trpljenje, ki ne bi bilo potrebno, da bi končno lahko vstopil v veliko dvorano vsega kar je, se opojil z resnico in dejanji, ki izvirajo iz nje ter stekel k viru ljubezni. Vsak od nas si je tu in tam želel…
Vendar želje niso vse kar priteka od tam kjer se nahaja naš svet, naša notranja resnica, od tam prihaja mnogo več vsega, s čimer si bogatimo obstajanje na tem svetu. Vse kar obstaja prihaja iz vira resnice in ljubezni. Vsak od nas je prišel sem se igrat in ustvarjat nemo in nenemo resnico vsega tistega kar je in kar ni, vsak od nas si je ustvaril začaran svet prikazni, ki nam pomagajo hoditi po potki, ki nas vodi tja kamor hočemo priti.
Vsi si želimo ljubezni in sreče, vsak od nas želi biti ljubljen in srečen v tem kar je in kar se mu dogaja. Vsi zapeljujemo življenje in ga prosimo naj nas obdari z ljubeznijo in srečo.
Vedno, ko zaprosimo življenje za nekaj, to tudi dobimo. Pravzaprav dobimo še malo več za popotnico in entuziazem, ki smo ga izkazali v izraženi potrebi. Dobimo čisto vse, da se lahko zadovoljimo v tej naši želji in da postanemo skozi njeno uporabo še boljši popotniki skozi čas in prostor. Vse nam je že dano, že takoj, ko vdihnemo in si zaželimo, vse nam je že dano