V brezupnem hlepenju
Nisem videl,
Da je lepota v meni,
Ne izven mene.
Da je moja ženska
V meni,
Ne izven mene.
In ko sem spoznal
To mojo družico
Še višje sem se podal
V gore.
Hodil sem za njo,
Hodil sem pred njo
In vriskal
Pel sem in vpil
Od radosti in sreče,
Kajti ona je ta,
Ta ki me zjutraj zbudi
In ta s katero grem zvečer spat.
Ona je ta.

Most miselne energije

Vsak od nas je poučen o modrosti življenja, vsakemu od nas je dano vse, a je od vsakega posameznika odvisno kaj bo počel s tem kar ima. Vsaka misel, ki prihaja skozi neštete svetove je prefinjen nosilec modrosti, ki prežema vse kar obstaja. Iz nje lahko prejmemo vso modrost ali pa nič modrosti. Odvisno je od nas in prostora iz katerega si upamo pogledati na tok misli, ki teče iz božanskega. Vsak od nas je mogočen, vsemogočen in lahko ustvarja čisto vse kar si želi. Včasih je potrebno le malo pozornosti in odprtosti, da si dovolimo prestopiti mejo med ustvarjalnostjo in neustvarjalnostjo.

Moje življenjsko poslanstvo, moja strast

Moje življenjsko poslanstvo je trositi milost po svetu, se učiti iz tega in biti vedno v sladu in harmoniji s tem kar sem. Dovoliti ljudem, da so to kar si želijo je največji dar, kar ga lahko daš človeštvu.
Skozi nas teče neskončna reka milosti, ki se obnaša v skladu z našo osebnostjo. Oblikuje meandre in pritoke, potočke; vse to izvira iz nas samih. Nikoli noben potok ne priteče iz katere druge smeri, vse priteka le iz nas samih. Vse kar se nam je kdaj koli zgodilo, se nam je zgodilo zaradi nas samih in zaradi naše lastne percepcije sveta, vse kar smo kdaj koli doživeli smo doživeli zaradi nas samih. Vse je prišlo iz našega srca, ki je vir vseh potokov in kamor se vsi potoki stekajo. Še več to niso le potoki, to so deroče reke in morja, ki oblikujejo naš čustveni svet in svet tega kar smo ter kar predstavljamo.
Naša pot je vedno v skladu s temi vodnimi površinami, ki dajejo življenje. Življenje je tisto zaradi česar smo tu in ne obratno; življenje je vir vsega kar vidimo in vsega kar okušamo na katerikoli ravni. Blagoslovljen je vsak od nas posamezno, tisti, ki živi življenje polno.

Čas je za pot naprej

Včasih je težko izpustit stvari, ki so se zgodile v preteklosti. Še posebno je to težko, ko so nam te stvari pomenile dosti na čustveni ravni in so v naše življenje prinesle širitev naše duše in duhovno rast na vseh nivojih. Težko je, ne počutimo se dobro. Stvari se nenehno ponavljajo v naši glavi, a kar na enkrat v glavi napravi klik. Dobro je, da ga poslušamo in da sledimo odjeku njegovega tleska. Zavemo se, da nismo več sami, da so stvari bile tu z razlogom in da nam je to pomagalo zlesti eno stopničko višje v našem dojemanju sveta. Takrat je čas, da se poslovimo od preteklosti in gremo naprej

Lepota

Vsak svet na katerem sem bil mi je prinesel nove izkušnje, a takrat ko sem zakoračil na Zemljo, ta sveti planet, se je nekaj spremenilo. Hodil sem in hodil in poizkušal dojeti lepoto vsega tega kar me je obkrožalo in božalo nitke mojega bitja. Kar naenkrat sem se počutil kot prerojen, bil sem prerok med preroki, moj svet se je ustavil, kajti spoznal sem, da spoznal sem kako lepo je lahko življenje na trdni skorji nečesa kar izvira iz popolne zavesti. Zavzdihnil sem in si rekel: Dragi bog, kako čudovito je lahko življenje, ko ga dojemaš skozi tvoje oči in ko dojameš lepoto resnice.
Da, hodil sem takrat in si domišljal, da je vse mogoče. A naposled sem spoznal, da vse je mogoče, če le dovolj verjameš in upaš slediti tistemu nareku, ki prihaja iz tvojih ust in iz tvoje glave. Res je čudovito biti tukaj in zdaj in dojemati stvari iz te perspektive, hoditi po modrini in neotepajoč se dopustiti, da se stvari zgodijo same od sebe. Lepo je biti tukaj na tej zemlji, na planetu, ki ima prečudovito ime – Zemlja.
Tudi takrat, ko še nisem bil tu in še nisem vedel tega sem se zavedal, da lepota obstaja, vendar pa, da je lahko nekaj tako lepega kot je ta sveti planet Zemlja, kdo bi si mislil. Rad imam ta planet, to Zemljo in rad imam vse kar obstaja in kar hodi in lazi po Zemlji, kajti to je pravo bogastvo, ki ga ne najdeš nikjer drugje v vesolju.
Ves prepoten sem se sklanjal k skalnata ponjavi in se zamislil nad tem, kar doživljam tu in zdaj. Bilo je preprosto čudovito in kar je tukaj je tudi tam. In kar je tam je tudi tukaj. Lepota. Vse je lepo in vse prežema lepota vseh lepot. Rad imam ta lepi planet, ki se imenuje Zemlja. In vse kar prebiva na njem.

Brezpogojno sprejemanje

Brezpogojno sprejemanje nečesa prinaša nov koncept razumevanja v naše bitje. Vse kar prej ni bilo del nas kar naenkrat postane del nas in vse čemur smo se prej odrekali v imenu božanskega zunaj nas sedaj častimo kot božansko znotraj nas. Vsaka misel, vsak koncept je tisti, ki se ustvari znotraj nas, ki rodi vseobsežno predstavo tistega kar je in vse to smo mi, vse to je ljubezen, ki izvira iz nas samih. Med tem, ko hodimo po tem svetem planetu se nenehno sprašujemo kdo smo mi in kdo so drugi, toda vedite, da smo vsi mi in da smo vsi mi oni drugi. Vsi smo vse, vsi smo čisto vse. Vsak je del nas in mi smo del vsakega, ki je del nas samih.
Vsak nas je delček celote, vsak nas je brezpogojnost, ki tli v vsakem od nas. Vse resnice so tiste resnice, ki brezpogojno in neodvisno nas od ustvarjajo naš svet, ne glede na to kako gledamo nanj. Vse kar nas navdaja s spoznanjem najvišjega dobrega, vse to je tisto, kar nas radosti, vse kar spoznamo je spoznanje najvišjega božanskega znotraj nas samih.
Vedno, ko iščemo in vedno, ko pridemo do tja, kamor smo želeli, vedno postanemo boljši. Boljši v vsej svoji biti, boljši v vsem svojem poslanstvu. Ko se sporečemo s sosedom, vedno, takrat si zaželimo, da bi bile okoliščine drugačne in da bi zadeva šla v drugo stran. V resnici si želimo biti neskončno radostni, da se nam ne bi bilo potrebno ukvarjati s tem kakšni so drugi. Pa saj, niti v končni fazi ni bilo nikoli niti važno kdo so drugi…

Dopuščanje

Vsak od nas je že kdaj poletel na rdeči, žametni preprogi tistega, kar se mu je zdelo kot resnica in vsak od nas je tu in tam začel pot tam kjer bi jo naj končal. Vsak od nas si je tu in tam naložil trpljenje, ki ne bi bilo potrebno, da bi končno lahko vstopil v veliko dvorano vsega kar je, se opojil z resnico in dejanji, ki izvirajo iz nje ter stekel k viru ljubezni. Vsak od nas si je tu in tam želel…
Vendar želje niso vse kar priteka od tam kjer se nahaja naš svet, naša notranja resnica, od tam prihaja mnogo več vsega, s čimer si bogatimo obstajanje na tem svetu. Vse kar obstaja prihaja iz vira resnice in ljubezni. Vsak od nas je prišel sem se igrat in ustvarjat nemo in nenemo resnico vsega tistega kar je in kar ni, vsak od nas si je ustvaril začaran svet prikazni, ki nam pomagajo hoditi po potki, ki nas vodi tja kamor hočemo priti.
Vsi si želimo ljubezni in sreče, vsak od nas želi biti ljubljen in srečen v tem kar je in kar se mu dogaja. Vsi zapeljujemo življenje in ga prosimo naj nas obdari z ljubeznijo in srečo.
Vedno, ko zaprosimo življenje za nekaj, to tudi dobimo. Pravzaprav dobimo še malo več za popotnico in entuziazem, ki smo ga izkazali v izraženi potrebi. Dobimo čisto vse, da se lahko zadovoljimo v tej naši želji in da postanemo skozi njeno uporabo še boljši popotniki skozi čas in prostor. Vse nam je že dano, že takoj, ko vdihnemo in si zaželimo, vse nam je že dano