Brezpogojno sprejemanje

Brezpogojno sprejemanje nečesa prinaša nov koncept razumevanja v naše bitje. Vse kar prej ni bilo del nas kar naenkrat postane del nas in vse čemur smo se prej odrekali v imenu božanskega zunaj nas sedaj častimo kot božansko znotraj nas. Vsaka misel, vsak koncept je tisti, ki se ustvari znotraj nas, ki rodi vseobsežno predstavo tistega kar je in vse to smo mi, vse to je ljubezen, ki izvira iz nas samih. Med tem, ko hodimo po tem svetem planetu se nenehno sprašujemo kdo smo mi in kdo so drugi, toda vedite, da smo vsi mi in da smo vsi mi oni drugi. Vsi smo vse, vsi smo čisto vse. Vsak je del nas in mi smo del vsakega, ki je del nas samih.
Vsak nas je delček celote, vsak nas je brezpogojnost, ki tli v vsakem od nas. Vse resnice so tiste resnice, ki brezpogojno in neodvisno nas od ustvarjajo naš svet, ne glede na to kako gledamo nanj. Vse kar nas navdaja s spoznanjem najvišjega dobrega, vse to je tisto, kar nas radosti, vse kar spoznamo je spoznanje najvišjega božanskega znotraj nas samih.
Vedno, ko iščemo in vedno, ko pridemo do tja, kamor smo želeli, vedno postanemo boljši. Boljši v vsej svoji biti, boljši v vsem svojem poslanstvu. Ko se sporečemo s sosedom, vedno, takrat si zaželimo, da bi bile okoliščine drugačne in da bi zadeva šla v drugo stran. V resnici si želimo biti neskončno radostni, da se nam ne bi bilo potrebno ukvarjati s tem kakšni so drugi. Pa saj, niti v končni fazi ni bilo nikoli niti važno kdo so drugi…