ponedeljek, 5. april 2010

Lepota

Vsak svet na katerem sem bil mi je prinesel nove izkušnje, a takrat ko sem zakoračil na Zemljo, ta sveti planet, se je nekaj spremenilo. Hodil sem in hodil in poizkušal dojeti lepoto vsega tega kar me je obkrožalo in božalo nitke mojega bitja. Kar naenkrat sem se počutil kot prerojen, bil sem prerok med preroki, moj svet se je ustavil, kajti spoznal sem, da spoznal sem kako lepo je lahko življenje na trdni skorji nečesa kar izvira iz popolne zavesti. Zavzdihnil sem in si rekel: Dragi bog, kako čudovito je lahko življenje, ko ga dojemaš skozi tvoje oči in ko dojameš lepoto resnice.
Da, hodil sem takrat in si domišljal, da je vse mogoče. A naposled sem spoznal, da vse je mogoče, če le dovolj verjameš in upaš slediti tistemu nareku, ki prihaja iz tvojih ust in iz tvoje glave. Res je čudovito biti tukaj in zdaj in dojemati stvari iz te perspektive, hoditi po modrini in neotepajoč se dopustiti, da se stvari zgodijo same od sebe. Lepo je biti tukaj na tej zemlji, na planetu, ki ima prečudovito ime – Zemlja.
Tudi takrat, ko še nisem bil tu in še nisem vedel tega sem se zavedal, da lepota obstaja, vendar pa, da je lahko nekaj tako lepega kot je ta sveti planet Zemlja, kdo bi si mislil. Rad imam ta planet, to Zemljo in rad imam vse kar obstaja in kar hodi in lazi po Zemlji, kajti to je pravo bogastvo, ki ga ne najdeš nikjer drugje v vesolju.
Ves prepoten sem se sklanjal k skalnata ponjavi in se zamislil nad tem, kar doživljam tu in zdaj. Bilo je preprosto čudovito in kar je tukaj je tudi tam. In kar je tam je tudi tukaj. Lepota. Vse je lepo in vse prežema lepota vseh lepot. Rad imam ta lepi planet, ki se imenuje Zemlja. In vse kar prebiva na njem.

Ni komentarjev:

Objavite komentar